Saturday, September 04, 2010

Metoda TCT® v akciji (2.)

NAPREDEK JE MOŽEN

Fizično sem se počutila zelo utrujeno in nekako brez moči.
Bila sem zelo nesrečna, skoraj obupana in nesposobna rešiti težave, ki sem jih imela v partnerskem odnosu. Nenehno sem jokala, navedeno stanje se je vleklo ca.dve leti, izjemno poslabšalo pa se je v zadnjih petih mesecih – s partnerjem nisva več našla nobene svetle in skupne točke, nenehno se je oddaljeval od mene, nenehno sva se kregala, jaz pa se mu nisem več znala približati.  Družil se je z vsemi drugimi, samo z mano ne.
S partnerjem sem se zapletala v prepire, ki pa niso bili niti malo konstruktivni, nastajalo je še več obtoževanja in posledično še več zamer. Počutila sem se ponižano, poteptano. V dnevih pred dogovorjeno seanso se mi je zdelo, da bom znorela, da preprosto ne bom več vzdržala. Vedela sem, da že zaradi majhne hčerke moram preživeti in vzdržati. Da se preprosto moram rešiti in živeti za mojo majhno punčko.

Po dveh mesecih obiskovanja TCT seans sem v bistvu sem še vedno zaprepadena nad spremembami, ki so se pričele dogajati v mojem življenju že po treh seansah TCT in nato vedno bolj. Neverjetno, pravzaprav za 100% se je dvignila moja sposobnost postaviti se zase.

Ne da se povedati z besedami, kako močna je razlika med tem:
-da sem prej razumsko vedela, da nisem srečna  in se srečno tudi nisem počutila, toda tega nisem bila sposobna  izraziti in spremeniti, brez da bi si ustvarila še večjo nesrečo. Namreč v primeru, ko sem se morda kdaj nad kom razjezila – sem potem te besede obžalovala  in,
-da vem, da če nisem srečna, zmorem to izraziti  in ne ostajam v poziciji žrve – in ker to izrazim, se pri tem ne počutim kriva.

In še nekaj pomembnega sem opazila: v trenutkih, ko takole zdravo izhajam iz sebe, ne obtožujem drugega za svojo nesrečo, niti sebe, pa se vendarle v popolnosti izrazim. ” klientka želi ostati anonimna

~ ~ ~ ~ ~

NA PRAVI POTI

Za vse svoje težave in tegobe sem dobil pečat že v zgodnjem otroštvu in to takrat, ko sem najbolj potreboval ljubezen, mir in podporo obeh staršev. Tako je na eni strani oče s svojim pijančevanjem šel v eno skrajnost, na drugi pa mama spet v drugo, s svojimi nasveti o pretirani dobroti. Bil sem popolnoma razdvojen. Zaradi razdvojenosti v kateri sem živel, so se vsi moji problemi samo stopnjevali. Padal sem v hudo depresijo.

Iskal sem pomoč pri mnogih ljudeh, bioenergetikih, raznih terapevtih, ljudeh za katere še sam nisem vedel, s čim se ukvarjajo. Nekaj časa je bilo bolje, potem se je stanje vedno bolj poslabševalo. Sklenil sem, da bom poskusil sam rešiti svoje težave, saj so me vsi ti ljudje učili, da je vse v nas samih, da imamo možnost izbire ali dobro ali slabo. Prebral sem ogromno knjig, se učil iz njih iz razno-raznih ved in verstev, itd. Vendar ni šlo. Nekaj časa je bilo bolje, potem pa je šlo vse skupaj samo navzdol, do te mere, da sem se zatekel v alkohol. Drvel sem v prepad in bolj, ko sem drvel, bolj se je depresija večala. V poslovnem svetu sem bil na dnu, začeli so me zapuščati ljudje, najbolj pa me je bilo groza, ker sem zapustil samega sebe. Bližal se je konec in jaz sem to vedel.

Bogu hvala, da mi je ostalo še nekaj dobrih prijateljev in eden izmed teh mi je, ko sva se nekajkrat srečala priporočil psihoterapevta, ki se ukvarja s Theta healingom, ter se sam z mojim dovoljenjem pogovoril za prvo terapijo. Bilo me je zelo strah, izgubil sem že vso vero in upanje (pred srečanjem, kakšnih pet ali šest dni, sem opustil alkohol), tako je bilo vse še dosti huje (nespečnost).

Srečanje se je začelo mirno in v sproščujočem vzdušju. Najprej sem bil seznanjen s potekom terapije in kaj theta healing sploh je. Na začetku sem bil zelo napet in živčen, vendar sem že čez pol ure začutil, da se umirjam. Pritiski v glavi in telesu so začeli popuščati in res sem začutil, kako se mi vračajo moči. Po vsem telesu sem začutil nekakšno ščemenje, rahlo drhtenje, kot da bi iz mene odhajalo vse slabo, vsa napetost, vse bolečine moje duše, vame pa je prihajal mir, sproščenost in prijetna toplota. Ob pozornem poslušanju ter odgovarjanju na terapevtova vprašanja, sva počasi prišla do konca terapije, ki je trajala eno uro. Počutil sem se zelo dobro, to je opazila tudi partnerica, ki je bila ves čas prisotna. Vsi problemi in težave so me do tedaj bremenile, tiščale k tlom in bolj, ko sem razmišljal o njih, slabše je bilo. Že po prvi uri zdravljenja pa sem začel na stvari, na življenje razmišljati drugače. Veliko slabega, veliko strahu, jeze, negotovosti, bolečin je tako rekoč za vedno odšlo od mene, vendar še ni vse, saj se je v 48 letih mojega življenja nabralo precej nesnage. Že po prvi terapiji sem začel gledati in razmišljati o življenju pozitivnejše, predvsem pa o sebi. Začel sem se zavedati samega sebe, postal sem močnejši in mislim, da sem se začel imeti rad, spoštovati samega sebe in svoje odločitve, kar se je kasneje izkazalo za resnično. Počasi a vztrajno sem spet začel delati, opravljati svoj poklic, tako kot je treba. Na vse okrog sebe sem začel gledati drugače. Zato sva se s terapevtom dogovorila za naslednji sestanek.

V drugi seansi sva dobesedno prečesala skoraj vse moje življenje od otroštva naprej. Skupaj sva se poglobila v vsak problem in našla vzroke za težave. Potem je terapevt z mojim dovoljenjem in s pomočjo od zgoraj (oz. z Božjo pomočjo) odstranil te vzroke za težave in stvari spremenil v pozitivne. Tudi ta ura je minila mirno, v sproščujočem ozvočju in s tistim blagodejnim, toplim občutkom, da se v meni vse spreminja, in to na dobro. Se bolj kot prej se vedel, da grem gor, ven iz vsega hudega, da se zame začenja novo življenje.

Ko vam pišem te vrstice, je za menoj tudi tretja seansa. Lahko rečem, da sem postal drug človek, okrog hodim z dvignjeno glavo, ni me sram povedati resnice, pogledati ljudi v oči, se z njimi pogovarjati o vsem mogočem. Seveda so tu tudi problemi, vsakdanje težave, od katerih pa ne bežim več, soočam se z njimi, jih poskušam rešit na pozitiven, miren način, sam ali pa z osebo, ki se je težava dotika.

Da, počutim se super, res. V meni je spet tisto pravo življenje. Ko pomislim, samo v treh urah, v treh pičlih urah pravilnega gledanja in razmišljanja o svojem življenju in o vsem življenju, ki me obdaja, se lahko zgodi in se je »čudež« (vsaj zame). Kaj bi lahko storil šele v enem letu, ali pa v celem življenju?
Vem, da mi bo s pomočjo THETA COGNITIVE THERAPY to udi uspelo doživeti.” – P.R.


Leave a Reply

You must be logged in to post a comment.